Zgodba

Wilhelm Jordan se je leta 1837 preselil v Christianio, kot se je tedaj imenovala prestolnica Norveške. Skupaj z dvema obrtnikoma, ki sta prav tako izdelovala glavnike, so v mestnem središču odprli skromno delavnico za izdelovanje glavnikov, ki je danes ena od vodilnih evropskih tovarn krtač in ščetk.

Leta 1845 je Wilhelm začutil poslovno priložnost in se začel zanimati za izdelovanje krtač, saj v tistem času v Christianii ni bilo lokalnega izdelovalca krtač. V tej obrti tedaj ni imel nobenih izkušenj, zato se je ponovno odpravil v Hamburg in se tam spoprijateljil z več mojstri iz mestne četrti, kjer je bila ta obrt zelo razvita. Prepričal jih je, da se skupaj z družinami odpravijo v Christianio. S preusmeritvijo v izdelovanje krtač se je Jordanov posel še naprej razvijal in cvetel.

Preberite več

Jordan danes

Z močno dediščino in izkušnjami v izdelovanju ščetk je Jordan še naprej razvijal svoje poslovanje. Danes je Jordan razdeljen na tri različna področja: Ustna nega, Gospodinjstvo in Vzdrževanje doma. Na področju ustne nege je Jordan svoj portfelj razširil iz zgolj zobnih ščetk na vse izdelki, ki jih potrebujemo za dobro nego zob. Od zobne paste do zobne nitke, naše poslanstvo je ponuditi ljudem najboljše rešitve.

Časovnica

2011

Otroške zobne ščetke »StepByStep« ponovno na voljo.

Zobne ščetke »StepByStep« so dobile nagrado za odličen dizajn. Trgu so predstavili ustno vodico »MultiAction«. Ta omogoča popolno zaščito, saj opravlja trojno nalogo: preprečuje nastajanje zobnega kamna, krepi zobe in pripomore k zdravim dlesnim. Oblikovali so linijo zobnih nitk za svetovni trg. Celotno proizvodnjo v Flisi so zaprli in odselili iz Norveške. Ker je med vodilnimi svetovnimi proizvajalci zobotrebcev, se proizvodnja teh tam nadaljuje.

Sektor »Osebna nega in gospodinjstvo« skrbi za izdelke za nego ustne votline, ki se prodajajo na drobno in v lekarnah, ter za gospodinjska čistila, ki se prodajajo v drogerijah. Sektor »Vzdrževanje doma« pa skrbi za pripomočke za barvanje in čistila, ki se prodajajo po profesionalnih prodajnih poteh in v hobi programih. Predstavili so tudi kolekcijo za dom – popolnoma novo kuhinjsko kolekcijo s ščetko za pomivanje posode, čistilno krpico in kuhinjsko krpo z enakim dizajnom. Trgu so uspešno predstavili ustni vodici »Fresh Mouthrinse« in »Protect Fluoride Rinse«. Oba izdelka ne vsebujeta alkohola in zagotavljata dolgotrajen svež zadah ter zaščito s fluorom.

Na trgu so predstavili novo pakiranje zobotrebcev, z novimi privlačnimi dizajni.

Na voljo je bila z različnimi dizajni, da so si kupci lahko izbrali ščetko po svojem okusu. Nove serije čopičev »Basic«, »Perfect« in »Ultimate« so se izvrstno prodajale. Generalni direktor podjetja Jordan AS je postal Per-Arnfinn Brekke, po ustanovitelju Wilhelmu Jordanu že šesti vodja podjetja.

Tudi Jordan je svojo proizvodnjo zobnih ščetk preselil iz tovarne Wisdom v Azijo, da bi lahko ostal konkurenčen.

Obe tovarni sta imeli dovolj zmogljivosti, da izpolnita letno povpraševanje po zobnih ščetkah za celotno poslovno skupino. Tisto leto se je celotna proizvodnja zobnih ščetk preselila iz Norveške v tovarno Wisdom v Angliji. Ne glede na to je proizvodni obrat v Flisi ostal med vodilnimi tovarnami zobotrebcev na svetu, danes pa izdeluje tudi gospodinjske krtače in ščetke za norveški trg.

Za te krpe je bilo podjetje nagrajeno s svetovno nagrado za pakiranje in nagrado za odličnost oblikovanja.

Na trgu je predstavil zobno ščetko T42, ki je postala Jordanov glavni model in v hipu osvojila kupce. Ščetka T42 je nadomestila prejšnji daljši model zobne ščetke T4, ki je prišel na trg leta 1974.

Ščetka je bila za podjetje prelomna z več vidikov, saj so velik poudarek namenili dizajnu, barvi in kakovosti izdelka. Proizvodnja zobnih ščetk se je iz Osla preselila v tovarno v Flisi.

1998

Tovarni zobnih ščetk Sanodent in Wisdom

Ker je imelo podjetje Jordan sedež zunaj EU, je moralo proizvodnjo zobnih ščetk odpreti tudi znotraj EU. Leta 1985 se je odločilo, da začne graditi novo tovarno v nizozemskem mestu Kerkrade. Po dveh letih je bil obrat pripravljen, poimenovali pa so ga Sanodent bv. Proizvodnja je obsegala večinoma zobne ščetke lastne blagovne znamke. Leta 1998 je Jordan obrat Sanodent prodal in kupil britanskega proizvajalca zobnih ščetk Wisdom Toothbrush Ltd.

Leta 1973 je Jordan podpisal pogodbo o sodelovanju s švedskim proizvajalcem čopičev Bankeryd Penselfabrik. Leta 1979 je Jordan kupil večinski delež v tem švedskem podjetju in ga preimenoval v Anza, nato pa leta 1989 dokupil še preostanek podjetja in ga priključil Skupini Jordan. Logično nadaljevanje zgodovine izdelave čopičev v Jordanu, ki sega v konec 19. stoletja, v Skippergaten. Proizvodnja čopičev se je z leti izjemno lepo razvijala in bila ves čas pomemben element rasti, ta prevzem pa je še utrdil Jordanov položaj v panogi.

Leta 1987 je Jordan pridobil delež in pozneje prevzel vodilnega proizvajalca zobnih nitk Peri-dent skupaj s proizvodnim obratom na Škotskem. Peri-dent je Jordanu redno zagotavljal visokokakovostne izdelke, kar je zelo pomembno, saj je kakovost dobaviteljev lahko zelo nihala.

Revija Business in največji norveški časopis Aftenposten sta Jordan razglasila za podjetje leta 1986, med drugim zaradi njegove vodilne vloge na trgu, zlasti mednarodnem, ki je sledila močni rasti podjetja. Poleg tega se je podjetje izkazalo kot izjemno napredno in razvojno naravnano podjetje v regiji, saj je uspešno investiralo v svojo tovarno v Flisi, s poudarkom na tehnološkem razvoju, in tako zelo povečalo učinkovitost poslovanja.

Do leta 1975 je podjetje poslovalo pod imenom A/S W. Jordan Børste & Penselfabrik. Vendar pa je to zaradi velike rasti v mednarodnem okolju postalo nepraktično, zato so se odločili, da ime poenostavijo v Jordan AS.

Januarja 1973 je Jordan Norvežanom predstavil novo zvezdo. Jonatann iz Jordana je postal zelo priljubljen tako med otroki kot odraslimi, saj jim je pomagal bolje skrbeti za zobe in dlesni. Jonatann je dolga leta spodbujal ozaveščenost o pomembnosti ustne nege med norveškimi otroki. Podatki kažejo, da je v tistem obdobju 72 odstotkov norveških otrok, starih od 6 do 12 let, prepoznalo Jonatanna in vedelo, kaj predstavlja. Nekaj let pozneje so ustanovili Jonatannov klub, ki je v najboljših časih štel skoraj 7.000 članov. V letu po uvedbi Jonatanna je podjetje na skandinavskem in španskem trgu predstavilo svojo novo zobno ščetko T4 – to je bil daljši model. Nadomestil je model zobne ščetke, ki se je uspešno prodajal od leta 1960. Novi T4 je imel daljši vrat kot druge zobne ščetke na trgu. Zato je ščetka zagotavljala učinkovitejše čiščenje zob v zadnjem, težje dostopnem delu ustne votline, kjer je verjetnost nastanka luknjic večja. Kot drugi največji proizvajalec zobnih ščetk na svetu je podjetje čutilo odgovornost, da pripomore k izboljšanju zdravja zob, zato je še naprej vlagalo v raziskave in razvoj. Poleg prizadevanja, da izboljša svoje trženje, proizvodnjo in tehnične zmogljivosti, je za zobozdravstvenega svetovalca najelo zobozdravnika specialista parodontologije.

Tistega leta je Jordan dobil nagrado za uspešen izvoz, ki jo je podelil Norveški odbor za trgovino pod pokroviteljstvom družbe SAS. Nagrado so podelili kot priznanje za pionirsko prizadevanje podjetja na področju izvoznega trženja. Pozneje istega leta so v nabor izdelkov za ustno higieno dodali še zobno nitko, ustno vodico pa so dali na norveški trg. Jordan je tako s svojimi zobnimi ščetkami, zobnimi nitkami in zobotrebci oblikoval paleto izdelkov za ustno nego.

Ob preusmeritvi na zobotrebce je Jordan spoznal, da mora svoje skladišče lesa, ki je bilo takrat v Oslu, preseliti bližje proizvodnji surovin. S tem so želeli prihraniti pri stroških prevoza, zmanjšati svoje zaloge in sprostiti prepotrebna sredstva. Za najprimernejšo lokacijo so izbrali občino Åsnes v okraju Solør. Bilo je dovolj blizu dobave lesa, zemljišče je merilo 12 hektarjev, podjetje pa je imelo možnost dokupiti še dodatnih 12 hektarjev. Jordanova ponudba je bila sprejeta in tako se je začelo načrtovanje nove in sodobne lesne tovarne v Flisi. Jeseni 1967 se je gradnja uradno začela, ob koncu leta 1969 – po kratkem obdobju preizkušanja in zagona strojev v obratovanje – pa se je začela redna proizvodnja. Lesni oddelek se je tako preselil iz Osla v Fliso. V naslednjih nekaj letih so bile iz Osla v Fliso preseljene še druge proizvodne zmogljivosti, do konca leta 1972 pa je bilo v tovarni že 60 zaposlenih.

Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja je ustno zdravje postalo pomembna tema v javnem interesu. V tistem obdobju je Jordan stopil v stik s higienikom na univerzitetnem oddelku za zobozdravstvo, v proizvodnji pa je prvič v zgodovini zaposlil oblikovalca. Namen teh inovativnih potez je bil zagotoviti, da podjetje ves čas ohrani razvojno prednost pred konkurenti. To je takrat postala njihova najpomembnejša naloga. Leta 1966 so se odločili, da se usmerijo v proizvodnjo zobotrebcev. Eden vodilnih parodontologov tistega časa, prof. Jens Wærhaug, je namreč Jordanu predlagal, naj razvije in proizvaja zobotrebce. Namen je bil ustvariti pripomoček za čiščenje medzobnih prostorov, ki bi bil učinkovitejši in enostavnejši za uporabo od zobne nitke. Kljub dvomom se je Jordan odločil upoštevati nasvet in oblikovati izdelek, za katerega se je pozneje izkazalo, da se uspešno prodaja. Vendar pa je novi izdelek zahteval tudi nove načine proizvodnje. Ročno rezkanje plošče je bilo preveč zamudno in drago, zato so se odločili za popolnoma avtomatiziran stroj, ki lahko iz ene plošče izdela 40.000 zobotrebcev. Takrat so posebej razvili še drug izdelek, katerega prodaja je z leti strmo rasla, in sicer posamično zapakirane zobotrebce. Od skromnih začetkov v osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je povpraševanje po tem izdelku z leti samo povečevalo, danes pa jih lahko najdemo na večini letal in v restavracijah po vsej Evropi.

V tistem letu je Jordanov zaposleni Roald Aas osvojil zlato olimpijsko medaljo v hitrostnem drsanju na 1500 metrov v Squaw Valleyju v ZDA.

Velika prednost zobnih ščetk se je pokazala v tem, da so bile med redkimi izdelki, ki so se lahko prodajali skoraj v vseh državah sveta, ne da bi bilo treba spreminjati njihovo obliko. Tako je Jordan opravil prvo uspešno prodajo v tujino, ko je svoje zobne ščetke izvozil v Veliko Britanijo, na Dansko, Švedsko in Finsko. Podjetje je izdelalo zelo uporabno stojalo za zobne ščetke z okroglima poličkama in prostorom za 12 ščetk na vsaki polički ter ga v šestdesetih letih uspešno predstavilo po celotnem zahodnoevropskem trgu, nato pa prodrlo še na svetovni trg. Do leta 1964 je Jordanov skupni obseg prodaje zobnih ščetk dosegel skoraj 8 milijonov izdelkov, pri čemer sta se prodaja in izvoz povečala za 40 odstotkov glede na leto prej. Zato se je podjetje odločilo, da ime »Jordan« postane mednarodna blagovna znamka. Do leta 1967 – deset let za tem, ko je začel pospeševati izvoz – je Jordan izvozil že 35 odstotkov svoje celotne proizvodnje, njegove zobne ščetke pa so postale vodilne na trgih petih držav poleg Norveške, torej Švedske, Danske, Finske, Nizozemske in Švice.

Ob koncu petdesetih let se je podjetje znašlo v obdobju vse večje konkurence iz tujine, zato je okrepilo svoje prodajne dejavnosti. Nastala je pobuda, da postavijo močno prodajno organizacijo na Norveškem. V tistem obdobju je Jordan izdeloval 32 različnih modelov zobnih ščetk. Pakirane so bile v kartonaste škatlice in v prodajalnah običajno na neopaznih mestih za pultom. Podjetje se je odločilo, da se bo osredotočilo na samo eno ščetko, jo tržilo in predstavljalo na policah novih samopostrežnih trgovin. Proizvodnjo in prodajo drugih modelov zobnih ščetk so prekinili. To je bila zelo dobro premišljena sprememba trženjske strategije. Ko je Jordan začel svoje izdelke izpostavljati v trgovinah, se je vse bolj izoblikovalo zavedanje o tem, da predstavitev izdelka vpliva na nakupno odločitev stranke. Jordan je bil med prvimi podjetji na Norveškem, ki je svoje dejavnosti usmerilo v trženje na temeljit in premišljen način, kot je zanj tudi značilno. Do leta 1957 se je podjetje usmerjalo predvsem na domači trg. Ko so se začele razprave o oblikovanju skupnega evropskega trga, kar bi pomenilo več uvoza konkurenčnih izdelkov na Norveško, je moralo podjetje preučiti nove strateške poti. Odločilo se je, da bo povečalo izvoz svojih izdelkov. Jordan je začel razvijati, proizvajati in prodajati krtače za sesalnike ter plastične nastavke za največje proizvajalce sesalnikov v Evropi. Ker je bila v tej panogi konkurenca izredno huda in so bili pritiski nenehnega zviševanja cen preveliki, je glavna naloga Jordana postala nadaljnja krepitev prodaje ponudbe lastnih izdelkov.

Leta 1954 je Jordan začel tržiti svoje zobne ščetke na Norveškem pod imenom »Pronto«. Naslednje leto je prvič uporabil slogan »Jordan ve, kako«. Od tedaj je to Jordanova blagovna znamka, ki se je v norveškem jeziku uveljavila kot prepoznavna krilatica.

Do zgodnjih petdesetih let prejšnjega stoletja je podjetje zaposlilo dva prodajna zastopnika, ki sta pokrivala celotno Norveško, v vseh večjih mestih pa je imelo svoje distributerje. V tistem času je prašičje ščetine, ki so se do tedaj uporabljale za izdelavo zobnih ščetk, zamenjal najlon.

1940

Čas vojne

Tik pred izbruhom druge svetovne vojne je Jordan svojo proizvodnjo razširil in kupil prve stroje za odlitke na Norveškem. Med vojno so stroji izdelovali glavnike, po njej pa plastična držala za zobne ščetke, kar je bil z vidika tehničnih zmogljivosti proizvodnje zelo velik napredek. Vojna je pustila svoje sledi tudi v podjetju. Nove proizvodne opreme ni bilo mogoče dobaviti, zato je moral Jordan, enako kot druga podjetja, poslovati po svojih najboljših močeh z zastarelo opremo. Pomembno je bilo tudi ohraniti delavce, saj bi izguba ključnih zaposlenih lahko privedla do hudih težav, zlasti zato, ker je bil Jordan edino tako podjetje v državi in izkušenih delavcev ni bilo mogoče dobiti drugod. Konec vojne je prišel ob pravem času, saj je imelo podjetje zelo malo zalog in precej iztrošene stroje. A razmere niso bile brezupne, saj so delavci ostali zvesti podjetju, to pa je imelo tudi dovolj sredstev za naložbe v nov obrat in zaloge.

Leta 1937 je Jordan praznoval svojo 100-letnico, obenem pa se je razvijal v pomembno podjetje, ki je v tistem letu proizvedlo 225.000 zobnih ščetk. Promet v letu 1937 je znašal 1,3 milijona norveških kron, v podjetju pa je bilo 144 zaposlenih.

Jordan je naredil daljnosežno potezo in leta 1927 trgu ponudil zobne ščetke, ki so dopolnjevale njegov že tako širok nabor krtač in podobnih izdelkov. Novost je vpeljal Hjalmar Jordan, pravnuk ustanovitelja podjetja in nekdanjega direktorja. Ideja je poslovanje dvignila na povsem novo raven. Porodila se mu je na potovanjih po tujini, kjer si je ogledal proizvodnjo zobnih ščetk in v tem prepoznal velik potencial. Odtlej je bil Hjalmarov cilj, da podjetje premišljeno in sistematično prestrukturira za novo proizvodnjo. Po zelo zahtevnem tehničnem podvigu, dolgotrajnih poskusih in napakah ter uspešnem preizkušanju izdelkov so bili predstavljeni prvi modeli. Ko je bil izdelek izpopolnjen, si je podjetje zagotovilo zemljišče v četrti Sinsen/Løren in zgradilo prvo tovarno zobnih ščetk na Norveškem ter proizvodnjo v njej začeli leta 1933. Jordan je kmalu prevzel več kot polovico norveškega trga zobnih ščetk. Ker pa so proizvodno opremo nabavili v tujini, je bila kakovost Jordanovih izdelkov skoraj enakovredna izdelkom tujih konkurentov.

S tem sloganom se je Jordan predstavil javnosti na začetku leta 1920, njegovi tržniki pa so imeli dober razlog za tako smelo trditev. V tistem času so bile krtače Jordan na voljo kupcem po vsej državi. Tudi v najbolj oddaljenih vaseh je bilo mogoče kupiti Jordanove metle in njegove krtače.

1916

Jordan je spremenil svoj naslov.

Prostori v Skippergatnu so postali premajhni, zato so poslovanje premestili v drug predel mesta, na naslov Waldemar Thranesgate 75, blizu reke. Tam so bile možnosti za izboljšavo proizvodnje večje, namestili pa so tudi centralno ogrevanje. Z inovativnim notranjim dvigalom so izboljšali učinkovitost internega transporta.

Jordan je kot izkušen in pomemben uvoznik ves čas razmišljal naprej in tako poskrbel, da so bila skladišča ves čas dobro založena in da se proizvodnja niti v vojnem času ni prekinjala.

Skrbno je spremljal napredek v razvoju pri tujih konkurentih in raziskoval nove metode za racionalizacijo proizvodnje. Nadaljnje investicije v sodobne stroje in opremo so izboljšale konkurenčnost podjetja in pospešile njegovo rast.

V tistem času je bilo podjetje Jordan priljubljeno, saj je slovelo po dobrih delovnih razmerah. Ker so za zaposlene lepo skrbeli, je bilo sodelovanje med delavci in vodstvom odlično. Stavke so bile zelo redke in večina delavcev je bila v podjetju zaposlena dolga leta, beležili so tudi 60 let neprekinjene zaposlitve. Podjetje Jordan je bilo neke vrste pionir na družbenem področju.

Jordan ni želel investirati v množično proizvodnjo, da bi sploh lahko bil konkurenčen v panogi izdelovanja glavnikov, zato je leta 1886 zaprl svojo proizvodnjo.